Mi, otroci socializma z našega dvorišča

Avtor se v pričujoči knjigi spominja svojega odraščanja v socialističnem Mariboru v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja. S tem, ko svoje spomine preliva na papir, v spominjanje dobesedno potisne še nas, bralce – toliko bolj, če smo pripadniki njegove generacije in sopotniki v poznavanju istih prostorov. Njegova mariborska bivališča v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja, dvorišča, na katerih se je igral, igre, filmi, glasba, družbe in subkulture, sosedje, sorodniki, prijatelji, sošolci in vsi drugi se ob branju ne kažejo le kot njegovi prostori in liki, ampak se naenkrat začnejo spreminjati v naše spominske podobe. Prepoznavamo jih, zavemo se, da so naše izkušnje podobne, spomnimo se svojih lastnih likov, prostorov in dejanj.