Odprta praznina

"Poezija Danice Križanič Müller je že od njene prve zbirke Topli skriti veter (1991), še bolj pa od druge Doseganje glasu (2001) široko sprejeta in potrjena v strokovnih krogih. Tako je dr. Irena Novak Popov v svoji Antologiji slovenskih pesnic 3 zapisala, da njena poezija vstaja iz »narave, mestnih vedut, davnih in daljnih, s kulturo zaznamovanih pokrajin in literarnih motivov«. Ta izredna pretanjenost in kultiviranost izraza ostaja stalnica tudi v pričujoči zbirki Odprta praznina, ki se s svojo sintagmo izrecno naslanja na poezijo Roberta Juarroza in Tomasa Tranströmerja. Ob tem vzklicuje popolnoma suveren in samo njej lasten ter takoj prepoznaven, subtilen, strastno poduhovljen pesniški svet. Njena pesniška govorica »uporablja» kulturne (torej ne le pesniške, temveč tudi glasbene, slikarske, filozofske ipd.) reference podobno kot motive iz »narave» ali »mestnih vedut»: kot vzgib užitka, omame, ki se ne ustavi na rafinirani čutnosti (čeprav izvira iz te čutnoTa izredna pretanjenost in kultiviranost izraza ostaja stalnica tudi v pričujoči zbirki Odprta praznina, ki se s svojo sintagmo izrecno naslanja na poezijo Roberta Juarroza in Tomasa Tranströmerja. Ob tem vzklicuje popolnoma suveren in samo njej lasten ter takoj prepoznaven, subtilen, strastno poduhovljen pesniški svet. Njena pesniška govorica »uporablja» kulturne (torej ne le pesniške, temveč tudi glasbene, slikarske, filozofske ipd.) reference podobno kot motive iz »narave» ali »mestnih vedut»: kot vzgib užitka, omame, ki se ne ustavi na rafinirani čutnosti (čeprav izvira iz te čutnosti in čeprav so zato v njeni poeziji tako pomembni detajli: barvni odtenki, vonji natančno določenih rož, drobne kretnje, trenutni pogledi, konkretni pejsaži, točno določeni verzi, podobe ipd.), temveč hrepeni, se pne, je vabljeno k in se zliva s transcendentnim. V Odprti praznini je značilnost transcendence samozanikanje, namreč zanikanje čutno zaznavnega z namenom, da bi se to prerodilo v čisti smisel, ki pa je, paradoksno in prav zaradi svoje absolutnosti, hkrati tudi čisti nesmisel, nič. Ljubezenski motivi so bolj oddaljeni, poduhovljeni, erotika je prepustila mesto filozofiji in globoki, vsakodnevni, skorajda »naravni« religioznosti brez poudarjenih verskih (npr. krščanskih) simbolov, brez ideologije. V ospredju je »preživetje« na drugačnem nivoju, prelomnica v doživljanju, v samorefleksiji, ali kot se pesnica izrazi v pesmi Življenje se niža: Treba se je pravočasno umakniti, / se nežno nasloniti na nič // in začeti gledati znova. Gre torej za izviren, zrel in izjemen pesniški glas, ki dragoceno dopolnjuje podobo slovenske lirike."