Nebesa cadillac

Pisatelj Zdenko Kodrič se tudi tokrat v svojem romanesknem delu ukvarja z zgodovinskimi osebami in dogodki. Leta 1870 je na Dunaju izšla knjiga z naslovom Duh, sila, snov (Geist, Kraft, Stoff), ki jo je napisala 29-letna baronica Adelma von Vay iz Slovenskih Konjic. Knjigo naj bi pisala s pomočjo medialne metode: baronica je pisala neodvisno od njenega zavednega vpliva in svobodne volje. Knjiga je bila razprodana takoj po izidu in je kmalu postala priljubljeno čtivo v teozofskih, ezoteričnih in spiritualnih krogih. V nemškem jeziku je do danes doživela devet izdaj, prevod je izšel tudi v slovenskem jeziku. Četudi je avtorica te nenavadne knjige večji del svojega življenja preživela v Sloveniji, njeno življenje in delo nista znani in razvpiti. Kdo je Adelma von Vay? Kdo je bila baronica? Štajerska Pitija ali samo ženska z imenitnimi in nadnaravnimi lastnostmi? Je baronica zdravilka in humanitarka? Graditeljica konjiške bolnišnice? Je žena, prijateljica, raziskovalka človekove psihe? Prav na ta vprašanja odgovarja roman Zdenka Kodriča z naslovom Nebesa Cadillac. Roman skozi več pripovednih plasti in z več prvoosebnimi pripovedovalci ne govori samo o znameniti in prezrti Konjičanki, marveč z romanesknimi obrobnimi zapisi in zgodovinskimi dejstvi kaže položaj Slovencev med letoma 1870 in 1925, opisuje kraje Spodnje Štajerske dežele in na dokaj odkrit način opozarja na usodne politične trenutke na prelomu 19. in 20. stoletja.
Adelma se je rodila 20. oktobra 1840 v Tarnopolu v Galiciji (današnji Ukrajini) kot hčerka grofa Wurmbranda in njegove žene, rojene grofice Teleky. Zgodnje otroštvo je preživela na družinskem posestvu v mestu Schwarzau na Spodnjem Avstrijskem, po očetovi smrti pa je z materjo, ki se je v drugo poročila s knezom Solms-Baruthom, zapustila Avstro-Ogrsko in naslednjih deset let svojega življenja preživela v Prusiji. Z dvajsetimi leti se je poročila z madžarskim magnatom, baronom Ödönom von Vayem, s katerim je v idilični zakonski zvezi preživela polnih šestdeset let. Zakonca sta najprej živela v mestu Tiszalök na madžarsko-ukrajinski meji, kmalu pa sta se preselila v Slovenske Konjice (tedanji Gonobitz), kjer sta na Prevratu kupila graščino, ki je med domačini še danes znana pod imenom Baronvaj. Baroničino ime je še zmeraj znano v svetovni teozofiji in je znano v Rusiji, Angliji, Nemčiji, Indiji in ZDA.
Spremno besedo je napisal Jan Ciglenečki, filozof, organizator mednarodnega simpozija o Adelmi von Vay, član KUD Logos in tudi prevajalec njenega temeljnega dela Duh, sila, snov v slovenščino..