Roman o brezčasju, obsedenosti in skritih mehanizmih, ki povezujejo življenja, stoletja in resnice, zakopane pred očmi sveta. Ko se po desetletjih znova pojavi skrivnostna ura, ki bi morala biti izgubljena, se začne razpletati zgodba o ljubezni, izginotju in času, ki ne teče tako, kot smo vajeni.

Na neki način smo vsi gospodarji časa. Saj smo, mar ne? No, na neki način in do določene mere. Seveda smo v našem pojmovanju lastnega razmerja do časa nemalokrat površni, izhajamo predvsem iz občutka, da nam (naš) čas na neki način pripada, da z njim razpolagamo, da smo torej gospodarji lastne usode. Da je to, kar se nam dogaja, posledica naših odločitev, te pa so proizvod naše (svobodne?) volje. Saj je tako, mar ne?
***
Radi rečemo, da je čas dragocen, a pripisovati času kakršnokoli vrednost je v resnici nesmiselno. Kot dragoceno doživljamo naše življenje, dejstvo, da smo in da bivamo. Ampak čas, če ga metaforično poosebimo, je v odnosu do nas povsem indiferenten. Vseeno mu je.
Boštjan Narat, urednik (iz spremne besede)